Intervju z e-mail marketing specialistom Timom Bercetom

 

Nika von Shopamine

Objavljeno
9. junij 2022

Tim Berce je coach za spletno prodajo, e-mail marketing in prodajne lijake. Je avtor knjige The Email Autopilot, redno predava, uči in mentorira na področju tekstopisja, e-mail marketinga in vzpostavljanja prodajnih lijakov. Svojo kariero je začel kot tekstopisec za direktno prodajo, nato je v mednarodni agenciji vodil oddelek za e-mail marketing za stranke po vsem svetu. Zasnoval  je več kot 3.000 e-mail kampanj in z njimi ustvaril več kot 20 milijonov evrov prihodkov. Zdaj večino časa deluje kot predavatelj in mentor na področju pisanja in prodaje.

1.    Kaj so razlogi za tvojo uspešnost (učenje, vsebina, domišljija, sreča, branža)?

Če na hitro povzamem, bi svoj uspeh pripisal dvema stvarema: najprej vsem učiteljem in mentorjem, ki sem jih imel na poti (in jih še vedno imam). Res verjamem v to, da se moraš, če želiš v nečem postati dober, obkrožiti z ljudmi, ki počnejo podobne stvari in so boljši od tebe. Druga stvar pa je, da sem pripravljen vložiti več truda, energije in dela kot drugi ljudje.

2. Če bi imel svoje podjetje in sam NE bi bil e-mail strokovnjak, niti tekstopisec (copywriter), bi raje: a) zaposlil osebo, ki je dober tekstopisec, a še ne obvlada e-mail marketinga, b) zaposlil osebo, ki obvlada e-mail marketing, a ni super v pisanju, zato bi najel zunanjega tekstopisca, c) najel zunanjega strokovnjaka (ali agencijo), ki dela oboje (copywriting in e-mail marketing), in ta bi po tvojih navodilih (ali navodilih zaposlenega v oddelku za prodajo/marketing) opravljal(a) to delo zate, č) drugo.

E-mail marketing specialist Tim Berce

Prodaja je osnova poslovanja, in če (sploh na začetku) sebe, svojega podjetja, izdelkov in svojih zaposlenih ne znaš prodajati, ne prideš daleč. Zato bi po mojem mnenju čisto vsak, ki se odloči odpreti svoje podjetje, moral znati dovolj dobro prodajati, da bi lahko svoje izdelke ali storitve prodal sam.

Potem pa je moj nasvet, da se tak kader razvije znotraj podjetja. Agencije so super za stvari, ki so že postavljene, in za vzdrževanje določenih rezultatov in procesov, a žal bo večina agencij delala po istem (ali podobnem) kopitu in s podobnimi rezultati. Če želimo rasti, zato potrebujemo interni kader in bistveno več ur truda, kot bi jih dobili s strani agencije.

3. Kako se lotiti e-mail marketinga in kaj storiti, če želimo izvesti prenovo?

Tako kot katerakoli druga oblika prodajnega pisanja se tudi ta začne z ogromno raziskovanja, branja in analiziranja. Najlažje je začeti s tem, da si ogledamo, kaj počnejo konkurenčna podjetja, in nato izhajamo iz tega. 

Težava pri tem koraku je, da pogosto ne vemo, ali je določena kampanja dobra ali slaba, in če jo ocenimo narobe, obstaja velika verjetnost, da ne bomo imeli dobrih rezultatov. Ocenjevanje uspešnosti kampanj je zelo pomembna veščina tekstopisca, na splošno gledano pa se orientiramo po vseh podatkih, ki so na voljo, in po lastnih ocenah, ki pridejo iz izkušenj in kilometrine. 

Za začetnike pa bi izpostavil ključno vlogo mentorja, ki si ga poiščemo. Ne le da je tako vse skupaj veliko lažje, po navadi nam sploh ne uspe, če nas na poti ne vodi nekdo z dolgoletnimi izkušnjami. Zagotovo se na začetku ali pa ob velikem posegu v obstoječo strategijo splača imeti ob sebi strokovnjaka, ki je vse to že izkusil. 

Če se vse poskušaš naučiti sam ali če nimaš denarja, da bi si lahko privoščil mentorja, ti ostane samo ena stvar: kopirati konkurenco, a kot rečeno, tukaj lahko pride do problema, saj ugotavljanje uspešnosti konkurenčnih kampanj ni preprosto.

Razmišljate o prenovi ali nadgradnji vaše spletne trgovine?

Želite pospešiti prodajo in vašim B2B strankam poenostaviti oddajo naročil?

4.  Katere so najučinkovitejše prakse za širitev baze e-naslovov in kako sploh pridobiti aktivne sledilce – tiste, ki prinesejo konverzije? 

Večina podjetij lovi rast baze za vsako ceno, a pri tem pozabljajo na kakovost kontaktov, ki se vpišejo v bazo.

"Vzemimo najprej primer za B2C (maloprodaja): imamo dva popup obrazca za zbiranje e-mailov. V enem ponudimo brezplačno poštnino, v drugem pa 10 % dodatnega popusta. Zelo velikokrat se izkaže, da bo ena verzija popupa prinesla veliko več prijav v bazo, druga pa več denarja. Zato v B2C kot cilj nikoli ne nastavim rasti baze, ampak gledam, koliko prihodkov ustvari obrazec na prikaz. To metriko spremljam na 30 dni, 60 dni, 90 dni itd. in se šele na podlagi tega odločim, kateri popup je dejansko zmagovalen."

V B2B (veleprodaja) sem v preteklosti že napisal »cold email« (hladno pošiljanje e-pošte), ki je imel 100-odstotno konverzijo v nakup. Razlog za ta absurdni uspeh? Bil sem stranka podjetja, navdušen nad njihovimi izdelki, in sem jim iskreno želel samo pomagati, zato sem jim ponudil, da pogledam njihovo trenutno situacijo in sporočim, če se mi bo zdelo, da bi lahko kaj naredili bolje. Ta e-mail sem poslal direktno odločevalcu v podjetju, in ne na info@email, ki ga tako ali drugače po navadi bere podpora strankam, ki ji ni vedno mar za stvari zunaj njenega delovnega obsega. Skratka, bolje ko poznaš stranko, bolj ko se ji posvetiš in boljši odnos ko lahko zgradiš, boljši uspeh imaš pri B2B. Zato je pomembno, da gradiš listo čim bolj targetiranih končnih odločevalcev in da z njimi zgradiš pristen odnos. Seveda pa na koncu velik del prinese sama ponudba. 

5.    Večkrat smo že slišali, da mora biti e-sporočil čim več. Se strinjaš? Ni upravičen strah, da bomo s tem izgubili kar nekaj sledilcev in se bo baza le zmanjševala? Kakšna je idealna količina elektronskih sporočil na teden?

Pri e-mail prodaji obstajata dve glavni strategiji – grajenje odnosa in »churn & burn« (iztisni kar se da). Za B2C-podjetja je tipično boljša slednja, kjer občinstvo zasipamo s toliko e-maili, kot lahko (enkrat, dvakrat, trikrat na dan) – omejeni smo le z odzivom svoje baze, svojim časom in sposobnostjo pridobivanja novih kontaktov.

Na drugi strani je za B2B načeloma bolje, da gradimo na odnosu in prodajamo, ko je to smiselno – bolj kampanjsko. Skratka, podjetij tipično ne damo na mailing listo in jim ne pošiljamo e-mailov vsak dan celo leto, ampak jim pošljemo serijo e-mailov znotraj omejenega obdobja, kjer jih skušamo potisniti v naslednji korak v prodajnem procesu. A na splošno gledano izvajamo takšne kampanje nekajkrat na leto, in ne ves čas.

6. Vsebina: razumemo, da je priporočljivo pošiljati veliko e-mailov, a koliko naj bo direktne e-mail prodaje, popustov, akcij, koliko pa poučne/predstavitvene vsebine (razmerje)?

V resnici med pisanjem e-mailov B2C ali B2B sploh ni tako velike razlike, v obeh je končni bralec enak: človek. Največja napaka, ki jo ljudje delajo na strani B2C, je, da se bojijo prodajati in potem vztrajajo z nekakšnimi poučnimi vsebinami, ki praktično nikoli nimajo vpliva na prodajo. Na strani B2B pa so premalo človeški in si mislijo, da se pogovarjajo s »podjetjem«, in ne s »človekom«.

Vsebina izhaja iz stopnje ozaveščenosti naše publike. Teh stopenj je pet:
  • najbolj ozaveščeni (tipično obstoječe stranke),
  • ozaveščeni o izdelku (vedo, da imajo problem, vedo, da obstaja rešitev,vedo, da imaš rešitev zanje),
  • ozaveščeni o rešitvi (vedo, da imajo problem, in vedo, da obstaja rešitev zanj),
  • ozaveščeni o problemu (vedo, da imajo problem, a ne vedo, da obstaja rešitev zanj) in najmanj ozaveščeni (ki pač nič ne vedo).

Bolj ko je nekdo ozaveščen, bolj direktni smo lahko v svoji ponudbi. Najbolj ozaveščene lahko prepričamo že s ponudbo (»prej 100 €, zdaj samo 70 €«). Malo manj ozaveščene prepričujemo z obljubo (»najhitrejši način, da XYZ«). Še malo manj ozaveščenim predstavimo problem in rešitev (»Te muči XYZ? Poskusi to«). Če so še manj ozaveščeni, potem z njimi »delimo skrivnost«, za še manj ozaveščene uporabimo »razglasitev« ali pa zgodbo. To velja tako za B2B kot tudi za B2C. Vedno se moramo vprašati, kaj naše občinstvo (prospects) sploh ve o nas in naši ponudbi, in temu primerno prilagodimo vsebino. 

Če bi Spar želel v svojo ponudbo dodati izdelke manjše spletne trgovine, bi ji morali zgolj poslati preprost e-mail: »Hej, radi bi dodali vaš izdelek na naše police, se lahko slišimo?« Če bi bila situacija obrnjena, bi se morala trgovinica precej bolj potruditi, da bi dobila pozornost Spara.

Če povzamem: koliko vsebine pripravljati (in kakšno), je odvisno od tega, kdo bo bral naše e-maile.

7. Stik s stranko mora biti oseben – je bolje, da jo naslovimo z imenom, ali naj ga raje izpustimo in napišemo samo pozdrav, glede na starost? Verjetno v besedilih ne sprejemajo vsi enako vikanja in tikanja; kaj priporočaš? Obstaja kakšna vmesna varianta

Načeloma nič od tega nima bistvenega vpliva na rezultate. Naredi to, kar se ti zdi najprimernejše. Pozdravi so tipično »odkašljevanje pred nastopom«, ki ne doda praktično ničesar, včasih pa samo brez pametnega razloga daljša sporočilo. Moj najpomembnejši nasvet za pisanje prihaja od velikega rockerja Dava Grohla (pevca skupine Foo Fighters), ki pravi, da če želiš napisati hit, preskoči uvodne verze in začni z refrenom. Nihče si ne zapomni tistih verzov, vsem pa skoči v uho dober refren. Pozabi na »odkašljevanje« na začetku svojega sporočila in takoj skoči k bistvu oziroma najzanimivejši zadevi, ki jo želiš sporočiti.

Medtem preberite še ...

5 načinov 
kako zagnati vaš B2B spletni portal

Intervju 
s SEO specialistom Petrom Mesarcem

Tri obvezna dejanja za boljšo prodajo prek vašega B2B portala