3000 EUR kazni zaradi oglaševanja znižanih izdelkov?

Nika von Shopamine

Objavljeno
4. februar 2021

Oglaševanje cen in cenovnih ugodnosti pri spletni prodaji izdelkov

Spletne trgovine in inšpekcijske prakse

Black friday s seboj ni pripeljal zgolj obilice popustov, pač pa tudi nov val preverjanja spletnih trgovin Tržnega Inšpektorata Republike Slovenije.

V nadaljevanju sledi pojasnilo o tem, zakaj je poleg redne cene bistvena še časovna komponenta ponujanja blaga, kaj od spletnega trgovca pričakuje inšpekcija in kako lahko zagotovitve skladnost v primerih, ko do inšpekcijskega nadzora pride.

Imajo spletni trgovci res proste roke pri določanju popustov v lastni spletni trgovini?

Popusti oziroma znižanja so zanesljiv in preverjen način pospeševanja prodaje. Pa vendar se vse bolj pogosto dogaja, da se presenečeni spletni trgovci srečujejo s preverbami njihovih spletnih trgovin, ki so se vršile na daljavo in katerih inšpekcijske zapisnike prejmejo na svoj elektronski naslov. V takšnih zapisnikih se poleg uradnih informacij o izvedbi preverjanja običajno nahaja še zajetje zaslona, ki prikazuje inšpecirano spletno trgovino ter znižane izdelke na njej.

V nadaljevanju dopisa je navedeno katere dokumente oziroma pojasnila naj v zvezi z znižanimi izdelki posreduje spletni trgovec v roku 5 dni na navedeni elektronski naslov, ter pojasnilo, da spletnega trgovca lahko doletita globi v višini 1.500 EUR za pravno osebo in še 500 EUR za odgovorno osebo, v kolikor takšnih podatkov in pojasnil ne posredujete v roku.

Kaj moti inšpekcijo?

Iz dela zapisnika, kjer je spletni trgovec pozvan k predložitvi dokumentacije in pojasnil, lahko hitro razberemo za kaj gre:

Za celoten primer zapisnika kontaktirajte Skladen.si 

Poleg zahteve iz 28. člena Zakona o varstvu potrošnikov, ki spletnemu trgovcu nalaga, da ta glede blaga, ki je predmet razprodaje objavi ceno pred in po znižanju, jasno navedbo vrste blaga na znižanju, odstotek znižanja, ustrezno zamejitev razpona znižanja in čas trajanja razprodaje. Trgovca glede objave cen ter znižanj zavezuje tudi Zakon o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami.

Ta zakon v 5. členu med drugim navaja, da je kot nepošteno poslovno prakso mogoče razumeti objavo cene ali načina izračunavanja cene ali določene cenovne prednosti, ki zavaja ali bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika oziroma pri njem povzroči ali bi utegnila povzročiti, da povprečen potrošnik sprejme odločitev o poslu, ki je sicer ne bi sprejel.

Kot nepoštena poslovna praksa se lahko smatra uvedba znižanja pri izdelku, ki se pred tem ni prodajal po redni ceni.

Zahteve iz zapisnika se nanašajo na predložitev dokazil o prodaji znižanih izdelkov po redni ceni, t. j. po ceni pred znižanjem oziroma razprodajo / akcijo. Ponujanje izdelkov po znižani ceni, ki ne predstavlja dejanskega znižanja pač pa ceno, po kateri se izdelek prvič ponuja (npr. ko je bil izdelek na novo umeščen na spletno trgovino in se na njej še ni prodajal) je mogoče razumeti kot nepošteno oglaševanje cen oziroma cenovnih ugodnosti, saj se povprečnemu potrošniku namesto znižane cene predstavlja dejanska redna cena, po kateri se izdelek prodaja.

Povedano drugače, v kolikor inšpektor utemeljeno meni, da znižanja izdelkov ne predstavlja dejanske ugodnosti iz veljavno objavljene ponudbe, ste kot spletni trgovec lahko v prekršku glede določila Zakona o varstvu potrošnikov pred nepoštenimi poslovnimi praksami. Za tovrstni prekršek je v nadpisanem zakonu predvidena globa od 3000 EUR do 30.000 EUR, glede na resnost nastale situacije (npr. količino na ta način zavedenih potrošnikov).

Kaj je redna cena?

Dejansko dolžnost beleženja prodajne oziroma »redne cene« in spremembe te cene nalaga 7. člen Zakona o trgovini (ZT-1), ki med drugim zahteva, da trgovec ta dva podatka računovodsko vodi skupaj z drugimi podatki o tem blagu (prevzem, količina, ipd.). Isti člen še nalaga, da kadar se evidence o spremembi prodajne cene blaga ne vodi na prodajnem mestu, je trgovec dolžan predložiti navedene podatke najpozneje v 24 urah po zahtevi pristojnega inšpektorja.

Za redno ceno se posledično šteje cena v zvezi s katero je spletni trgovec zmožen preko računov oziroma računovodskih izpisov dokazati določeno količino prodanih izdelkov pred znižanjem, torej pred spremembo prodajne cene. Odpirajo se vprašanja ali je mogoče priporočeno prodajno ceno proizvajalca navesti kot redno ceno, kljub temu, da se po njej še ni prodala določena količina izdelkov pred znižanjem, pri čemer je pri takšnem argumentu ključen predvsem časovni okvir, znotraj katerega so se izdelki po priporočeni ceni prodajali in koliko izdelkov je bilo prodanih.

Ključna priporočila glede oglaševanja cen oziroma cenovnih ugodnosti:

• Pred uvedbo razprodaje upoštevajte zakonske zahteve glede objavljanja razprodaj (28. člen ZVPOT).
• Pred vpeljavo znižanja preverite, kako dolgo in v kakšnih količinah ste zadevne izdeleke že prodajali na vaši spletni trgovini.
• Vodite ustrezno evidenco cen in realiziranih prodaj v zvezi s posameznim izdelkom (npr. napredni računovodski sistemi nudijo možnost filtriranja računov po posameznih izdelkih).
• Vodite podatke o prodajni ceni blaga ter podatke o spremembi prodajne cene blaga (7. člen ZT-1).
• Pri avtomatiziranem zniževanju cen izdelkov posrkbite za ustrezne časovne razmike med znižanji.

Zaključek

Inšpekcijska praksa glede oglaševanja cen oziroma cenovnih prednosti je vselej usmerjena v varovanje povprečnega potrošnika pred nedopustnimi vplivi na njegovo nakupovalno odločitev. V psihologiji je ta učinek poimenovan kot učinek uokvirjanja (ang. framing effect), kjer se učinek na sprejemanje odločitve doseže s pomočjo uokvirjanja posledic odločitve kot bodisi izgubo ali dobitek (ang. loss or gain).

Za ustrezno argumentacijo glede dopustnosti oglaševanja cen je bistvena časovna komponenta ponujanja znižanega blaga, iz katere izhaja redna cena, torej cena pred znižanjem.

Pravni pouk:

Objavljena vsebina nima narave pravnega mnenja oziroma nasveta, temveč služi zgolj kot informativni dokument. Vsaka poslovna odločitev, ki bi lahko sledila v povezavi z zgoraj objavljeno vsebino je v izključni odgovornosti bralca, pri čemer avtorji nadpisane vsebine ne odgovarjajo za morebitno škodo, ki bi bralcu lahko nastala, v kolikor bi se ta poslužil oziroma ravnal v skladu z nasvetom ali informacijami iz nadpisane vsebine.

Potrebujete pomoč? Stopite v stik z ekipo Skladen.si